29. 11. 2025
Na strokovnem posvetu o aktivaciji evropskih sredstev za trajnostne energetske prenove stavb strokovnjaki iz Slovenije in tujine opozarjajo na nujnost pospešitve prenov in učinkovitejšega črpanja sredstev
Na strokovnem posvetu z naslovom »Kako učinkovito aktivirati evropska sredstva za trajnostne energetske sanacije stavb?« so strokovnjaki iz Slovenije in tujine razpravljali o ključnih izzivih pri pospeševanju energetskih prenov stavb ter izboljšanju izkoriščanja evropskih sredstev. Dogodek, ki sta ga organizirala Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS (ZGIGM) ter Gospodarsko interesno združenje proizvajalcev fasadnih sistemov in toplotnih izolacij (GIZ PFSTI), je združil predstavnike investitorjev, strokovnjake, projektante ter člane javnega in vladnega sektorja. Skupaj so iskali rešitve za doseganje nacionalnih in evropskih energetskih ciljev.
Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Vesna Nahtigal je uvodoma poudarila, da ima Slovenija na voljo znaten obseg evropskih sredstev, a sama razpoložljiva sredstva še ne zagotavljajo rezultatov. »Za učinkovito izkoriščanje potrebujemo tri ključne elemente: odlične projekte in ustrezno dokumentacijo, jasne in izvedljive upravne postopke ter močno partnerstvo med državo in gospodarstvom. GZS že dolgo opozarja, da izgubljamo preveč časa v postopkih, ki bi morali biti enostavnejši, preglednejši in hitrejši. Gospodarstvo je pripravljeno vlagati – potrebujemo pa stabilen okvir, predvidljive razpise in pravočasne informacije, da lahko podjetja učinkovito načrtujejo tehnično, finančno in časovno. V slovenskem gradbenem in industrijskem sektorju imamo izjemno znanje: podjetja razvijajo napredne izolacijske materiale, fasadne sisteme, digitalna orodja in rešitve za krožno gradnjo. Naša naloga je ustvariti pogoje, da bo to znanje res zaživelo v velikih projektih prenove stavb, tako javnih kot zasebnih,« je dodala.
 |
 |
Slovenija pri črpanju sredstev in obnovi stavb zaostaja
Predstavljeni analitični podatki so pokazali zaskrbljujoče stanje: Slovenija je med državami EU na repu glede črpanja sredstev za energetsko učinkovitost. Le okoli 5 % kohezijskih sredstev se nameni energetski prenovi, kar je najmanj med primerjanimi državami.
Poleg tega država ne dosega niti polovice obvezne 3-odstotne letne stopnje prenove javnih stavb. Do leta 2023 je bilo prenovljenih le 28 % kumulativnega cilja – kar pomeni, da je v skoraj desetletju prenovila le tretjino zahtevanih površin. Takšno zaostajanje povečuje tveganje postopkov EU in celo finančnih sankcij.
Ključni izzivi in dejstva
1. Neizkoriščen evropski potencial
Do leta 2029 je v EU za energetske prenove stavb na voljo več kot 66 milijard EUR. Slovenija ima dostop do kohezijskih skladov in Načrta za odpornost in okrevanje, a ostaja med najmanj ambicioznimi državami po obsegu načrtovanih prenov in črpanju sredstev.
2. Zaostajanje pri energetskih sanacijah
Direktiva o energetski učinkovitosti nalaga državam članicam 3-odstotno letno prenovo javnih stavb. Slovenija:
- ne dosega cilja,
- kumulativno izpolnjuje le 28 % zavez,
- s tem tvega višje emisije, večje stroške energije in možne EU sankcije.
3. Upoštevanje načela “Energy Efficiency First”
Strokovnjaki opozarjajo, da uvedba obnovljivih virov energije ne prinese polnega učinka, če stavbe niso predhodno ustrezno izolirane in energetsko prenovljene. To ni priporočilo, ampak evropski standard.
4. Posledice neukrepanja
Neučinkovitost Slovenije ima:
- finančne posledice: nakup manjkajočih emisijskih enot, izguba EU sredstev, potencialne kazni,
- okoljske posledice: več emisij, večja odvisnost od uvoza energije,
- družbene posledice: slabši pogoji v šolah, bolnišnicah, domovih za starejše.
Slovenija potrebuje odločen premik – zdaj
Organizatorja in strokovna javnost pozivajo odločevalce k naslednjim ukrepom:
- omogočiti učinkovitejše črpanje evropskih sredstev, ki so največja razvojna priložnost in ključ za dosego podnebnih ciljev,
- postaviti učinkovito rabo energije (URE) na prvo mesto, v skladu z načelom Energy Efficiency First,
- šele nato sistematično uvajati obnovljive vire energije (OVE), saj brez prenovljenih stavb ti ne dosegajo želenih učinkov,
- zagotoviti jasen, predvidljiv in dolgoročen program prenove stavb, ki bo omogočal doseganje obveznih ciljev, preprečil sankcije in sprostil gospodarski potencial,
- usmeriti črpanje EU sredstev v investicije, kar bo okrepilo domače gospodarstvo in prispevalo k rasti BDP.
Slovenija mora ujeti evropski vlak. Čas za ukrepanje je zdaj.